V prispevku preučujem uprizoritev oziroma ugledališčenje dveh Pahorjevih romanov – Spopad s pomladjo (1958) in Nekropola (1967). Zanima me razmerje med romanesknim literarnim besedilom, dramsko ...literarno predlogo, ki je nastala po njem, in uprizoritvijo.
Nekropola je roman, v katerem je Boris Pahor najbolj celostno ubesedil taboriščno izkušnjo, ki jo je fragmentarno tematiziral že v zbirki črtic Moj tržaški naslov (1948), prvič pa je o njej obširneje pisal v romanu Onkraj pekla so ljudje (1958).
Pahorjeva romana Spopad s pomladjo (Onkraj pekla so ljudje) in Nekropola spadata v skupino pričevanjskih literarnih besedil o holokavstu, ki se distancirajo od »čistih« zgodovinskih besedil in poudarjajo subjekt izrekanja. Pahor prevprašuje človekovo zmožnost spominjanja in ubeseditve taboriščne izkušnje; edino filmska kamera bi lahko verodostojno posnela taboriščne sekvence, vendar – kot zapiše pisatelj – je bolje, da takega filma ne bi bilo. Kako globoko in prepričljivo je bil spomine zmožen prikazati gledališki jezik, pa je osrednje raziskovalno vprašanje mojega prispevka.
Provider: Slovenian National E-content Aggregator - Institution: National and University Library of Slovenia - Data provided by Europeana Collections- Podatek o prevajalcu: Lj.c; Prijatelj, Ivan- All ...metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
V diplomski nalogi je predstavljen problem verodostojnosti obujanja spominov na spolno zlorabo v mladosti. Tema je relativno malo raziskana, saj gre za večno polemiko med zagovorniki in nasprotniki ...potlačenih spominov. Spolna zloraba je dogodek, mimo katerega ne moremo. Je človeška prelomnica, ki pusti velike posledice skozi celo življenje, ravno zato se tako pogosto pojavi vprašanje, kako se lahko nekdo ne spomni spolne zlorabe iz otroštva ter kasneje v odrasli dobi tak spomin zopet privre na plano. Še najbolj od vsega pa je vprašljivo kako verodostojni so ti spomini. O pojmu represija je pisal že Sigmund Freud, ki je trdil, da neprijetne in boleče trenutke izrinemo iz zavesti in se s tem izognemo nelagodju, kar pa ne pomeni, da jih odstranimo. Znanstvenih dokazov o potlačenih spominih do sedaj še ni, je pa veliko rečenega na to temo tako s strani zagovornikov kot nasprotnikov.
Obujanje bolečih spominov je lahko dvorezni meč, saj je naš spomin tako krhek in hitro pokvarljiv, da že manjša napaka pripelje do popačenja. Na eni strani so resnični in verodostojni primeri obujenih spominov, spet na drugi strani t. i. lažni spomini, katere lahko nenamerno povzroči terapevt. Ljudje z duševnimi težavami običajno poiščejo pomoč pri raznih terapevtih, ti pa lahko s sugestivnimi vprašanji človeka še bolj zmedejo in na nek način ''vcepijo'' lažen spomin na spolno zlorabo iz otroštva, ki je tako rekoč krivec za njihove duševne težave v sedanjosti. Ravno tako je vprašljiva hipnoza, saj kolikor je dejansko uporabna, so lahko njeni učinki tudi nasprotni, kajti človek pod hipnozo je še bolj dovzeten za predloge, kakor v običajnem stanju. Nekako se večina raziskav nagiba na to, da gre pri potlačenih travmatičnih spominih bolj kot ne za supresijo, ki pomeni izogibanje pogovoru o občutljivi tematiki in začasno nedostopnost teh spominov o katerih žrtev ne razmišlja in ne za dejansko pozabo.
This bachelor thesis presents the issue of credibility of recovered memories in sexual abuse of youth. There has been little research done in connection to this subject, as it is a perpetual controversy between the supporters and opponents of repressed memories. Sexual abuse is an occurrence that we can never get past. It is a turning point that leaves grave consequences throughout the victim’s whole life, which is why the question often arises of how one cannot remember childhood sexual abuse but can later in the adult life regain that memory again. However, what is most questionable is how reliable these memories actually are.
Sigmund Freud has already written about the notion of “repression” arguing that we suppress unpleasant and painful events from our conscience and thus avoid discomfort, not meaning we remove them.
Until now, there is no scientific proof about suppressed memories, however a lot has been said about this subject, both by the opponents and proponents. Recovering painful memories can be a double edge sword as our memory is so fragile and perishable that even a minor disruption could lead to distortion. On one hand there are reliable cases of memory recollection, while on the other there are so called false memories, that are unintentionally generated by the therapist.
Individuals with mental health issues usually seek help from different therapists, who can confuse their clients even more with suggestive questions and can instil a false memory of childhood sexual abuse, which is essentially he culprit for their mental health issues in the present.
Similarly questionable is hypnosis
while it can be useful, it may produce counterintuitive effects, since an individual under hypnosis is even more susceptible to suggestions than usual.
Most of the researches suggest that repressed traumatic memories are more or less a supression, meaning that the victim avoids conversations about this sensative subject, which leads to temporary unavailability of those memories, however, it does not mean that they have actually forgotten about the event.
Namen diplomskega dela je izdelati kratek video posnetek, ki bi odražal srečno družinsko življenje, družinici pa bi bil v lep spomin v obliki modernega računalniškega zapisa – videa.
V teoretičnem ...delu je sprva predstavljen razvoj fotografije in posledično iz fotografije, glede na napredek tehnologije, tudi razvoj videa. V današnjem času lahko video pokažemo na pametnih telefonih, jih doma projiciramo na steno, predvajamo preko TV-zaslonov itd. Predstavljena je videoprodukcija, in sicer vse od sinopsisa, snemalne knjige, predprodukcije do postprodukcije in montaže. Predstavljeno je, kaj sploh je družinski video in na kaj moramo biti pozorni pri snemanju le-tega.
V eksperimentalnem delu pa je predstavljen celoten postopek izdelave videa, torej od načrtovanja, izdelave do končnega izdelka (produkcija, postprodukcija, groba montaža, fina montaža itd.). Predstavljeni so lokacija snemanja, sinopsis, scenarij in snemalna knjiga. Sledijo opisi vse uporabljene opreme (fotoaparat, leče, gimbal sistem, snemalnik zvoka itd.). Opisano je iskanje primerne glasbe in predstavljen postopek snemanja govora, ki je bil vključen v video. Na kratko sta predstavljena še program, v katerem smo video urejali, in pomembnost barvne korekture.
Končni izdelek je družinski video na temo novorojenčka. V zaključku so predstavljeni tudi rezultati ankete, s katero smo ugotavljali razlike med priljubljenostjo foto in video spominov pri mladih starših.
The purpose of the thesis was to produce a short video that would reflect a happy family life, and would serve as a beautiful memory for the family.
In the theoretical part of the thesis the development of the photography is first described, and, consequently, the development of the video. Nowadays, we can show video on smartphones, project them at home, show them on TV, etc. All aspects of video production are described, from synopsis, record books, pre-production to post-production and editing. At the end of theoretical part, what is a family video is, and what we need to focus on when recording it, is presented.
In the experimental part, the whole process of video production is presented, including - planing, recording and all intermediate steps till final product (production, post-production, coarse editing, fine-tuning, etc.). The location of the recording, synopsis, script and the recording book are also presented. This chapter is also including the presention of all the equipment used (camera, lens, gymbal, sound recorder ...) in making of this video. The search for suitable music and the speech recording process (that was included in the video) is also described in this chapter. At the end of this thesis is shortly described importance of color correction and software used in making of this video.
The final product is a family video on the subject of the newborn. In the conclusions are presented the results of the survey, which determined the differences between the popularity of photo and video memories among young parents.
Uvod: Kritično zdravstveno stanje vpliva na celotno osebo, na telo, um in dušo. Psihološki in duševni dejavniki imajo precejšen vpliv na izide zdravljenja pri fizično hudo prizadetih pacientih. ...Pacienti se v enotah intenzivnega zdravljenja soočajo z raznolikimi stresorji, tesnobo, okrnjenim dostojanstvom in luknjami v spominu. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature raziskati in predstaviti spomine pacientov o doživljanju stresa, okrnjenega dostojanstva in drugih izkušnjah med zdravstveno obravnavo v enotah intenzivnega zdravljenja. Metode dela: Izveden je bil pregled domače in tuje literature, ki je bila pridobljena z iskanjem po vzajemni kataloški bazi podatkov COBISS.SI in s pomočjo spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, ScienceDirect in Cochrane Library ter v relevantnih znanstvenih revijah v knjižnici na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V pregled literature za odgovore na raziskovalna vprašanja je bilo vključenih 11 tujih izvirnih znanstvenih člankov, katerih kakovost smo ocenili glede na hierarhijo dokazov. Rezultati: Največji stresorji za paciente so bolečina, nezmožnost spanja, prisotnost cevk v nosu ali ustih, nezmožnost izpolnjevanja družinskih vlog in finančne skrbi. Pacienti v enoti intenzivnega zdravljenja med obravnavo najpogosteje občutijo nemoč, odvisnost od drugih ljudi in tehnologije, ponižanje ter posledično okrnjeno dostojanstvo. Dejavniki, ki so sprožili krhanje dostojanstva pri pacientih, so bili nezmožnost komunikacije in izražanja potreb ter želja, pomanjkanje zasebnosti in spoštovanja ter obravnavanje pacientov, kot da so stroji. Hospitalizacije v enoti intenzivnega zdravljenja se spominja večina pacientov, največ je neprijetnih, veliko pa tudi prijetnih spominov, nekaj malega zavzemajo nejasni in zamegljeni spomini. Razprava in zaključek: Zagotavljanje psihosocialne podpore in dostojanstvena obravnava pacientov sta ključni nalogi medicinskih sester in predpogoj za uspešno zdravljenje. Pomembno je, da se medicinske sestre zavedajo raznolikosti in količine stresorjev pri kritično bolnih pacientih, nevarnosti okrnitve njihovega dostojanstva in si na splošno prizadevajo za čim prijetnejše izkušnje pacientov v enotah intenzivnega zdravljenja. Za bolj informirane in zadovoljne paciente ter posledično manj psiholoških zapletov po odpustu iz bolnišnice bi bila smiselna predstavitev uporabe in poskusno uvajanje dnevnikov v času intenzivnega zdravljenja tudi v slovensko prakso.
Introduction: Critical health condition affects a patient's whole body, mind, and soul. Psychological and mental factors have a significant impact on the final results of treatment with patients suffering from severe physical trauma. Once in intensive care units, patients have to deal with different stressors, anxiety, undermined dignity, and memory lapses. Purpose: The purpose of this thesis is to research and present patient's memories about experiencing stress, how their dignity was maintained and other experiences patients had had while undergoing treatment in intensive care units. Methods: We reviewed several sources of domestic and foreign literature by searching for academic articles through COBIB.SI library catalogue and Digital Library of the University of Ljubljana web portal, as well as the CINHAL, Medline, ScienceDirect, and Cochrane Library international databases. Furthermore, we consulted relevant scientific journals that we found in the Faculty of Health Sciences, University of Ljubljana' library. For the needs of this research, we have included 11 scientific articles, the quality of which was determined based on the evidence hierarchy. Results: The greatest stressors for patients are pain, not being able to sleep, having tubes in your nose and mouth, being unable to fulfill family roles and financial worries. Patients in intensive care units frequently experience helplessness, interdependence, humiliation, and consequently, the feeling of undermined dignity. What hurts a patient's dignity is the inability to communicate and express their needs and desires, lack of privacy and respect, and the dehumanizing treatment that they receive. Patients' memories of hospitalization are mostly unpleasant, but there is a lot of pleasant ones as well. The remaining, smaller parts of their recollection, consists of unclear and vague memories. Discussion and conclusion: Providing psychosocial support and dignified treatment of patients are key nurses' roles and a prerequisite for successful treatment. Nurses need to be well aware of all the different stressors that might affect critical ill patients, as well as the danger of undermining their dignity. They should generally seek to make patient's treatment at intensive care units a pleasant experience. The use of journals during intensive treatment would be reasonable and applicable also in Slovene practice to raise awareness and improve satisfaction among patients, which would result in a decrease in mental health problems after hospital discharge.
Die Schweiz wird unter den Migranten als das gelobte Land gesehen. So eine Vorstellung hatte auch die Familie im Roman Elefanten im Garten von Meral Kureyshi, worüber die vorliegende Magisterarbeit ...auch handelt. Der Roman beschreibt die Geschichte der Familie, die 1991 vor dem Krieg aus Kosovo in die Schweiz migrierte. Die Protagonistin sucht sich selbst durch Erinnerungen an ihre Heimat und ihren verstorbenen Vater. Ein weiteres Thema des Romans ist auch der Integrationsprozess in eine andere Kultur. Der Begriff der Kultur hat mehrere Definitionen und er hat sich Jahrhunderte lang entwickelt. Die Vorstellungen, wie eine Kultur sein soll, sind nicht mehr gleich wie in der Geschichte. Kultur, in der man lebt, ist für den Roman am wichtigsten. Kultur, wie wir sie in dem vorliegenden Werk verstehen, sind Nationen, die man als eine Gemeinschaft von Menschen versteht, die sich von anderen durch Sprache, Mentalität und Lebensformen unterscheiden. Mit der Globalisierung hat sich dieser Begriff stark verändert. Das wurde auch in Elefanten im Garten analysiert. Im Roman findet man Beispiele der Interkulturalität. Oft wird im Roman verglichen, wie sich die Kulturen unterscheiden und wie sie sich verbinden. Die kosovarische Kultur und die schweizerische Kultur existieren nebeneinander. Es kommt in manchen Fällen zum Kennenlernen der beiden und das demonstriert den Willen für das Verstehen der fremden Kultur. Die Schweiz ist multikulturell. Das zeigt schon die Tatsache, dass der Staat vier Amtssprachen hat. Laut der Definition der Multikulturalität bestehen Kulturen zusammen an einer Stelle, aber sie verbinden sich nicht, sie vermischen sich nicht, was im Roman durch den langen, misslungenen Integrationsprozess gezeigt wurde. Die Familie konnte sich nicht gut in die neue Umgebung integrieren. Auch der Bunker, ihr erster Aufenthalt in der Schweiz, ist ein Beispiel der Multikulturalität. Migranten, Repräsentanten verschiedener Kulturen waren alle auf einem Platz, aber sie haben nicht kommuniziert. Für den Roman ist auch der Begriff Transkulturalität wichtig. Es kommt zu Verbindungen von Kulturen. Kulturen seien laut dieser Theorie heute alle transkulturell geprägt, beeinflusst durch die verschiedenen Migrationsprozesse und Medien. Kulturen verbinden sich. Die Kultur der Protagonistin beeinflusst die neue, schweizerische. Obwohl sie viele Probleme bei der Integration hat, wird sie von der Umgebung beeinflusst. Der analysierte Roman gehört zu der Migrationsliteratur. Aber auch bei der Migrationsliteratur findet man verschiedene Begriffe: Ausländerliteratur, Gastarbeiterliteratur, Migrantenliteratur, interkulturelle Literatur usw. Gemeinsam ist ihnen, dass sie sich auf Autoren beziehen, die aus verschiedenen Teilen der Welt nach Deutschland, Österreich oder in die Schweiz eingewandert sind. Die Themen der genannten Literatur findet man auch im Roman: Arbeitsmigration, Verlust der Heimat, Kulturschock, Einsamkeit, Entfremdung usw. Migrantenliteratur ist die Literatur von Migranten. Migrantenliteratur betont die Biographie, Lebenssituationen und den gesellschaftlichen Status des Autors. Migrationsliteratur schreiben auch Autoren, die nicht unbedingt einen Migrationshintergrund haben. Interkulturelle Literatur dient als Oberbegriff der beiden. Die Autorin des hier behandelten Romans, Meral Kureyshi, hat eine sehr ähnliche Migrationsgeschichte wie die Protagonistin. Sie wurde im Kosovo geboren und wanderte in die Schweiz aus. Viele Autoren, die Migrationsliteratur schreiben, sind selber Migranten, auch die Autorin Meral Kureysh. Doch die Autoren wollen nicht als Migrationsautoren markiert werden, weil sie auch über andere Themen schreiben wollen. Dieser Meinung ist auch Meral Kureyshi.
Ein wichtiger Teil des Romans sind Erinnerungen. Es gibt Erinnerungen, die das autobiographische Gedächtnis betreffen. Die Protagonistin rekonstruiert die Vergangenheit mit Erinnerungen an die Auswanderung und die Zeit im Kosovo. In den Erinnerungen sucht sie sich.
Švica velja med migranti za obljubljeno deželo. Takšno predstavo ima tudi družina v romanu Sloni na vrtu avtorice Meral Kureyshi, ki je obravnavan v pričujoči magistrski nalogi. Roman opisuje zgodbo družine, ki leta 1991 migrira s Kosova v Švico. Protagonistka išče svojo identiteto v spominih na domovino in v spominih na pokojnega očeta. V ospredju je tudi njihovo vključevanje v novo kulturo in dolgo čakanje na azil. Pojem kultura se je razvijal več stoletij in ima več definicij. Njegov pomen danes ni isti, kot je bil včasih. V obravnavanem romanu je najpomembnejša tista kultura, v kateri živimo in, ki sestavlja neko strukturo naše osebnosti. Takšna kultura je povezana z družbo, v kateri bivamo, in naj bi bila rezultat človeškega dejanja. Narodi, ki skozi zgodovino tvorijo kulture, se med seboj razlikujejo po jeziku, mentaliteti in načinu življenja. Ti kriteriji so bili upoštevani tudi pri analizi romana. Pojem kulture se je z globalizacijo spremenil. V romanu najdemo primere medkulturnosti. Velikokrat najdemo primerjavo razlik švicarske in kosovske kulture. Ti dve kulturi obstajata druga poleg druge. V nekaterih primerih pa je razvidna tudi želja po razumevanju tuje kulture. Švica je večkulturna država. Že dejstvo, da ima država štiri uradne jezike, kaže na večkulturnost prebivalcev. Teorija o večkulturnosti pravi, da so kulture zbrane na enem mestu, ampak se med seboj ne povezujejo. Tako se kulture ne pomešajo, kar demonstrira tudi tukaj obravnavani roman. Razlog za to je med drugim tudi dolgo čakanje na azil, kar družino demotivira za spoznavanje nove kulture. V romanu najdemo primer bunkerja, njihovega prvega prebivališča v Švici, ki je simbol večkulturnosti. Migranti, pripadniki različnih kultur, so bivali na istem mestu, ampak med seboj niso komunicirali. V današnji kulturi je pomemben predvsem pojem transkulturnost. Ta pravi, da današnje kulture niso več avtonomne, ampak se med seboj povezujejo. Na transkulturnost v veliki meri vplivajo različni migracijski procesi in mediji, ki kulture povezujejo med seboj. Na takšen način vpliva nova kultura tudi na protagonistko obravnavanega romana. Čeprav ima veliko težav z vključevanjem v novo družbo, ima novo okolje vpliv nanjo in njena kultura se povezuje z novo.Naša domneva je bila, da sodi obravnavani roman v žanr migracijske literature, kar smo tudi potrdili. Migracijsko literaturo pišejo pisatelji, ki prihajajo z različnih koncev sveta in so se preselili v novo državo (npr. Nemčijo, Švico, Avstrijo). Teme, ki se pojavljajo v omenjeni literaturi, tudi v Slonih na vrtu, so: domotožje, iskanje identitete, kulturni šok, osamljenost, nesprejetost idr. V magistrski nalogi je omenjena tudi literatura migrantov, ki poudarja biografijo in življenjsko situacijo avtorja. Takšno literaturo pišejo tudi tisti, ki niso migrirali. Pojem medkulturna literatura je kvečjemu nadpomenka za omenjeno vrsto literature. Avtorica romana Meral Kureyshi ima identično izkušnjo migriranja kot protagonistka. Tudi ona je bila rojena na Kosovem in se je kasneje odselila v Švico. Pisatelji, ki pišejo migracijsko literaturo, so večinoma migranti ali njihovi otroci. Kureyshi se ne opredeljuje samo kot migracijska avtorica, ampak piše tudi o drugih temah.Spomini so pomemben del romana. V romanu najdemo avtobiografske spomine. Protagonistka pripoveduje svojo zgodbo skozi spomine na odselitev in spomine na čas v domovini. V spominih išče tudi svojo identiteto. Potrebno je omeniti tudi kolektivni spomin. Primer kolektivnega spomina je družina, ki se v romanu s pomočjo spominov prebije skozi vsakdan. Tudi identiteta se deli na individualno in kolektivno. Z individualno identiteto se vsak posameznik razlikuje od drugih (na primer z imenom, starostjo in spolom). Kolektivna identiteta danes ne zajema več samo teritorija, rase, jezika in religije. Ti pojmi sodijo h kulturnemu konstruktu. Še ena pomembna tema, ki se pojavi v romanu, je izobčenost. Do izraza pride v primerih, ko protagonistka vstopi v stik s sošolci.
